KVETIAPIN (SEROQUEL) V ZDRAVLJENJU SHIZOFRENIJE

Povzetek

Kljub nekaterim novim dognanjem, posebno na področju nevroznanosti, ostaja vprašanje etioloških dejavnikov, pomembnih za nastanek in razvoj shizofrenije, še zmeraj odprto. Znanstveni dosežki novejšega časa kažejo, da je shizofrenija multikavzalna bolezen, v katere nastanku in poteku se prepletajo biološki, psihološki in socialni dejavniki. Iz tega logično sledi, da mora biti uspešno zdravljenje shizofrenije celostno in multidimenzionalno. Psihofarmakoterapija, psihoterapija in psihosocialni ukrepi niso konkurenčne oblike zdravljenja temveč se vzajemno dopolnjujejo v vsakodnevnem delu z duševnimi bolniki. Številne raziskave kažejo, da je kombinacija omenjenih oblik zdravljenja pri bolnikih s shizofrenijo učinkovitejša od katerekoli teh metod, če jo uporabljamo izolirano.
Uspešno zdravljenje shizofrenije predstavlja enega največjih izzivov sodobne psihiatrije. Medtem ko je pred odkritjem antipsihotikov vladal terapevtski nihilizem, je odkritje klasičnih antipsihotikov predstavljalo revolucijo v zdravljenju bolnikov s shizofrenijo. Nadaljnji napredek na tem področju predstavljajo atipični antipsihotiki, ki delujejo na širši spekter shizofrenih simptomov, imajo ožji receptorski profil in zaradi tega tudi manj neželenih učinkov. Omogočajo kvalitetnejše remisije bolezni, bolj zadovoljivo je bolnikovo sodelovanje pri jemanju zdravil in posledično manjše število poslabšanj bolezni. Dolgoročnejša prognoza bolezni je bolj ugodna, predvsem pa je izboljšana kakovost življenja teh bolnikov. Uspešna psihofarmakoterapija omogoča dobro reintegracijo psihičnih funkcij in osebnosti v celoti ter povečuje možnosti za psihoterapevtsko zdravljenje in pripravljenost bolnikov, da aktivno sodelujejo v psihosocialnih in rehabilitacijskih postopkih.
V Sloveniji imamo na voljo že kar nekaj atipičnih antipsihotikov. Eden izmed njih, proizveden med zadnjimi, je kvetiapin.