Statut

Temeljni akt združenja z imenom:

ZDRUŽENJE PSIHIATROV SZD

je usklajen z Zakonom o društvih (Ur. l. R. Slovenije 95/60) in pogodbo o ustanovitvi krovne organizacije (zveze društev z imenom Slovensko zdravniško društvo, v nadaljevanju "SZD")

Dosedanja sekcija SZD je na predlog upravnega odbora sekcije na skupščini dne 16.01.1998 sprejela naslednje prečiščeno besedilo temeljnega akta združenja z imenom:

Združenje psihiatrov SZD

v nadaljevanju "združenje".

 

I. POGLAVJE

Splošne določbe

 

Ime

1. člen

Polno ime združenja se glasi: Slovensko zdravniško društvo -Združenje psihiatrov

Skrajšano ime združenja se glasi: Združenje psihiatrov SZD

Za mednarodno sodelovanje se uporablja prevod v angleščino skupaj s slovenskim izvirnikom, tako da se ime glasi:

Slovenian Medical Association, Slovensko zdravniško društvo
Slovenian Psychiatric Association

 

Sedež

2. člen

Sedež združenja je na naslovu:

Dunajska 162 SI·1000 Ljubljana Slovenija

Operativni kraj delovanja na naslovu:

Chengdujska 45, 1260 Ljubljana Slovenija

 

Organizacijska oblika

3. člen

Pravno organizacijska oblika združevanja je združenje oblikovano kot organizacijska enota Zveze društev z imenom "Slovensko zdravniško društvo", Ljubljana, Dunajska 162, ki vsebinsko predstavlja neodvisno in samostojno strokovno enoto krovne organizacije, to je Slovenskega zdravniškega društva (v nadaljevanju SZD).

 

Člani

4. člen

Njegovi člani so slovenski zdravniki (v nadaljevanju zdravniki), včlanjeni v SZD, ki se povezujejo v strokovno in neodvisno Združenje psihiatrov SZD, z namenom poglobljenega strokovnega združevanja, skladno s cilji in nameni iz statuta združenja in veljavnimi akti.

 

Članska izkaznica

5. člen

Združenje ima lahko tudi svojo člansko izkaznico.

 

Čas trajanja delovanja združenja

6. člen

Združenje je ustanovljeno za nedoločen čas.

 

Pravni prednik

7. člen

Združenje je pravni naslednik dosedanje »Psihiatrične sekcije SZD«, kot organizacijske enote SZD pa v vsebinskem smislu nadaljuje pravno nasledstvo in tradicijo Zdravniškega bralnega društva v Ljubljani, ustanovljenega 28. oktobra 1861, ki se je 22. decembra 1862 preimenovalo v Društvo zdravnikov na Kranjskem, 2. novembra 1918 v Slovensko zdravniško društvo in 16. maja 1980 na občnem zboru v Slovensko zdravniško društvo - Zveza zdravniških društev.

 

Namen ustanovitve

8. člen

Splošni namen
Namen ustanovitve združenja je prostovoljno, samostojno, strokovno, stanovsko, nestrankarsko, neprofitno združevanje fizičnih oseb, to je predvsem zdravnikov psihiatrov, ki se združujejo zaradi skupnih interesov, opredeljenih v tem aktu v skladu z določbami zakona o društvih in Statuta SZD.

Strokovni namen
Strokovni namen ustanovitve določa 18. člen v III. poglavju tega statuta.

Javni interes
Združenje deluje v javnem interesu. kar dokazuje s statusom podeljenim krovni organizaciji, to je Slovenskemu zdravniškemu društvu.

 

Zaščitni znak

9. člen

Združenje ima poleg zaščitnega znaka SZD lahko tudi lasten posebni zaščitni znak (opis in grafična podoba -naknadno). Tak lasten znak se uporablja poleg skupnega zaščitnega znaka v zvezi s poslovanjem, na žigu, v zvezi s celostno podobo združenja, ter na vizitkah voljenih organov, kadar ti nastopajo v zvezi s poslovanjem združenja.

 

II. POGLAVJE

 

Financiranje združenja

10. člen

Združenje pridobiva sredstva za svoje delovanje:

  • s članarino
  • iz materialnih pravic in dejavnosti združenja
  • iz prejetih nadomestil za izvajanje javnih pooblastil
  • z darili in volili
  • s prispevki donatorjev
  • iz drugih virov, zlasti iz javnih sredstev, pridobljenih preko SZD.

Presežek prihodkov nad odhodki se uporablja izključno za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo združenje ustanovljeno. Združenje lahko opravlja pridobitno dejavnost preko pravne osebnosti SZD samo, ali pa tako kot tudi druge svoje naloge, organizacijsko poveri v izvajanje za to ustanovljeni družbi, oziroma fondaciji SZD ali drugemu subjektu v skladu z naravo posamezne naloge.

11. člen

Sredstva, ki jih pridobi združenje za svojo dejavnost, se načeloma zbirajo na posebnem podračunu žiro računa Slovenskega zdravniškega društva. S temi sredstvi razpolaga izključno Združenje, ob upoštevanju zakonitosti (davčni in drugi predpisi) in pravnih aktov SZD v skladu s sprejetim finančnim planom. Odredbodajalec in samostojna odgovorna oseba je blagajnik združenja, ki svoja pooblastila pridobi z aktom o imenovanju ter deponiranjem podpisa pri tajniku SZD.

 

Častni član, simpatizer, podporni član in donator

12. člen

V delu združenja poleg rednih članov lahko sodelujejo oziroma nastopajo tudi častni člani in drugi simpatizerji, zlasti tudi podporni člani in donatorji.

13. člen

Naziv častni član Združenja psihiatrov je osebna pravica nosilca, ki jo sme skupaj z znakom združenja uporabljati pri svojem predstavljanju (vizitka, memorandum, kuverta), če dobi predhodno soglasje tajnika na konkretno celostno podobo uporabe naziva z znakom. Grafična dokumentacija s soglasjem se arhivira.

14. člen

Pravni ali fizični osebi, državnemu organu ali funkcionarju lahko skupščina združenja s posebno listino podeli častni naziv podporni član ali donator, če presodi, da to opravičuje njen prispevek za ohranjanja ali razvoj dejavnosti združenja. Ta naziv je lahko tudi omejen z dostavkom za leto ....., če je prispevek tovrstnega značaja. Tovrstni nazivi se isti pravni ali fizični osebi, organu ali funkcionarju lahko podelijo tudi večkrat. Način pridobivanja naziva, pravice in dolžnosti so opredeljene s pravilnikom tega združenja in veljavnimi akti.

15. člen

Naziv podporni član ali donator združenja za leto .... (ali obdobje) je osebna pravica nosilca, ki jo sme skupaj z znakom združenja uporabljati pri svojem predstavljanju (vizitka, memorandum, kuverta), če dobi predhodno soglasje tajnika na konkretno celostno podobo uporabe naziva z znakom. Grafična dokumentacija s soglasjem se arhivira.

 

Potrdilo o prispevku podpore združenja pravni ali fizični osebi

16. člen

Nosilcu tega častnega naziva, katerega prispevek je moč finančno ovrednotiti in se ga izkazuje v poslovnih knjigah, se v skladu s finančnimi predpisi in politiko SZD izstavi tudi ustrezno potrdilo za davčni organ. Potrdila iz prejšnjega odstavka je pristojen izdati tajnik že pred potrditvijo na skupščini. V kolikor skupščina odločitve tajnika ne potrdi, se o tem nosilcu izstavi ustrezno novo listino.

 

Finančno poslovanje

17. člen

Samostojno finančno poslovanje združenja se uredi z medsebojnim dogovorom med Združenjem psihiatrov SZD in Slovenskim zdravniškim društvom in se izkazuje v skladu z veljavnim računovodskim standardom za društva. Poročila o poslovanju pripravi blagajnik združenja, nato ga sprejme skupščina združenja. Zatem se izvede uskladitev s predlogom finančnega poročila SZD, kar pripravi in predlaga v potrditev Glavnemu odboru SZD generalni sekretar SZD. Uskladitev se opravi na temelju statuta in posebnega pravilnika SZD.

 

III. POGLAVJE

 

Strokovni cilji, nameni in naloge

18. člen

Cilji so zlasti:

Ohranjanje vloge in pomena zdravniškega poklica, vloge zdravnikov kot intelektualcev v slovenski in mednarodni družbi ter s tem zagotavljanje največje kakovosti in etike nudenja zdravniških storitev zaupanim bolnikom. Za doseganje ciljev, navedenih v prvem odstavku tega člena, združenje razvija zlasti naslednje naloge na področju svojega delovanja:

  • sodeluje pri pripravi predloga strokovne medicinske doktrine na področju psihiatrije pred dokončno uskladitvijo v strokovnih sekcijah, društvih in združenjih SZD v sodelovanju s Katedro za psihiatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani,

  • usklajuje, spodbuja in usmerja članstvo k stalnemu strokovnemu izobraževanju in usposabljanju,

  • sodeluje pri pripravi predloga vsebine podiplomskega izobraževanja in usposabljanja ter stalnega strokovnega izobraževanja zdravnikov na področju psihiatrije v sodelovanju z Medicinsko fakulteto v Ljubljani, pred uskladitvijo na ravni SZD,

  • spodbuja znanstveno raziskovalno delovanje svojih članov v okviru strokovnih sekcij in združenj SZD,

  • skrbi za načrtno in usklajeno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje članstva na področju psihiatrije, zlasti s tem, da:

  1. organizira ali sodeluje pri izpeljavi podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja na področju psihiatrije,
  2. vodi, organizira ali sodeluje pri izpeljavi stalnega medicinskega izobraževanja in
  3. usposabljanja na področju psihiatrije,
  4. sodeluje pri vodenju in usklajevanju koledarja podiplomskega zdravniškega izobraževanja v Republiki Sloveniji, pred uradno objavo tega koledarja ali njegovega dela v uradnem glasilu SZD Zdravniški vestnik,
  5. skrbi za primerno strokovno raven programov podiplomskega izobraževanja ter
  6. za zagotavljanje kakovosti programov in strokovni nadzor te kakovosti na področju psihiatrije,
  7. organizira ali sodeluje pri organizaciji strokovnih kongresov, simpozijev, tečajev, razstav in strokovnih sestankov zlasti s področja psihiatrije,
  8. sodeluje pri oblikovanju dodiplomskega izobraževanja na področju psihiatrije,

  • zbira strokovne, statistične in druge podatke, ki so pomembni za razvoj psihiatrije in so v interesu članstva,

  • razvija metode in oblike dela na področju psihiatrije, ki so v interesu članstva,

  • sodeluje pri preverjanju učinkovitosti novih zdravil s področja psihiatrije in predlaga njihovo registracijo,

  • posreduje priporočila za pridobivanje strokovnih in častnih nazivov na področju psihiatrije,

  • sodeluje pri oblikovanju zdravstvene mreže na področju psihiatrije,

  • vodi, podpira in omogoča založništvo in izdajanje strokovne in poljudne medicinske literature v slovenskem jeziku ter tujih jezikih na področju psihiatrije,

  • sooblikuje kodeks zdravniškega poklica v skladu s Kodeksom medicinske deontologije in usmeritvami Svetovnega zdravniškega društva (World Medical Association) na področju psihiatrije,

  • prostovoljno in samostojno se povezuje v ustrezna strokovna združenja na ravni SZD

  • v skladu s statutom SZD sodeluje z Zdravniško zbornico Slovenije in drugimi zbornicami, državnimi organi ter drugimi organizacijami in organi, na področju psihiatrije,

  • sodeluje in se povezuje v mednarodne organizacije, kot na primer:

  1. World Psychiatric Association (WPA)

  2. Association of European Psychiatrists (AEP)

  3. U.E.M.S., Psychiatric section and European Board for Psychiatry

  • v skladu s statutom SZD sodeluje z zbornicami in sindikati na področju ustreznega vrednotenja dela psihiatrinj in psihiatrov, ter njihovega statusa,

  • omogoča varstvo in pravno zaščito svojim članom,

  • v skladu s statutom SZD sodeluje pri usmerjanju in oblikovanju zdravstvene politike v R Sloveniji,

  • aktivno sodeluje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine slovenskih zdravnikov,

  • skrbi za kulturno, stanovsko, socialno in športno udejstvovanje svojih članov,

  • v skladu z izkazanim delovanjem SZD v javnem interesu in SZD podeljenimi javnimi pooblastili izvršuje taka javna pooblastila skladno z zakonom in aktom o podelitvi,

  • v skladu s statutom SZD se povezuje s sorodnimi domačimi tujimi in mednarodnimi organizacijami kot ustanovni ali pridruženi član ali kot opazovalec.

 

IV. POGLAVJE

 

Organi združenja

19. člen

Združenje ima naslednje organe:

  • skupščino združenja
  • predsednika združenja
  • upravni odbor
  • tajnika združenja
  • nadzorni odbor
  • blagajnika združenja

S posebnim dodatkom k temu aktu skupščina združenja lahko odloči, da zaradi majhnega števila članov združi posamezne funkcije (skupščina lahko prevzame delo in funkcijo nadzornega odbora, predsednik lahko prevzame delo in funkcijo upravnega odbora, tajnik pa lahko prevzame delo in funkcija blagajnika).

Združenje sodeluje v naslednjih organih SZD:

  • glavni strokovni svet (preko izvoljenega predstavnika)
  • strokovni parlament (s svojim izvoljenim predstavnikom)

Združenje lahko kandidira svojega člana tudi za naslednje organe SZD:

  • predsednika SZD s podpredsednikoma
  • generalnega sekretarja z izvršilnim sekretarjem
  • sekretariat SZD
  • nadzorni odbor
  • častno razsodišče
  • organe akademije slovenskih zdravnikov

V skladu s statutom SZD lahko imenuje predstavniški, gostovalni ali opazovalni organ pri drugih organizacijah in organih v državi ali tujini.

 

Skupščina

20. člen

Skupščina je najvišji organ združenja. Sestavljajo jo vsi člani. Delo skupščine:

Redna skupščina:
Skupščina se sestaja najmanj 1 krat (enkrat) letno. Vabilo s predlaganim dnevnim redom morajo člani združenja prejeti najmanj 14 dni pred predlaganim datumom zasedanja skupščine. Če ni posebej določeno, za sprejem posameznega sklepa zadostuje večina vseh navzočih članov združenja. Skupščina je sklepčna, če je navzočih najmanj pol članov. Če skupščina ni sklepčna ob napovedani uri, se skliče ponovno, lahko tudi za isti dan (z istim vabilom). Če skupščina ob ponovnem sklicu ob napovedani uri ni sklepčna, prične z delom pol ure po napovedani uri začetka po v vabilu predvidenem dnevnem redu. Sklepi so potrjeni z navadno večino glasov prisotnih članov. Vabilo na redno in v tem odstavku omenjeno nadomestno sejo se lahko pošilja hkrati, pri čemer sta lahko obe seji tudi istega dne.

Izredna skupščina:
Izredna skupščina se skliče, kadar to zahteva delovanje združenja. O sklicu izredne skupščine odloča upravni odbor. Upravni odbor je dolžan sklicati izredno skupščino na zahtevo najmanj ene četrtine članov združenja najkasneje v 45 dneh po dani zahtevi. Vabilo s predlaganim dnevnim redom, datumom, uro in krajem zasedanja morajo člani prejeti najmanj 14 dni pred predlaganim datumom zasedanja izredne skuščine. Izredna skupščina je sklepčna, če je prisotnih najmanj pol članov. Če ni posebej določeno, za sprejem posameznega sklepa zadostuje večina vseh navzočih članov združenja.

Dopisna skupščina:
V primeru, da obstajajo tehtni razlogi, se lahko skupščino skliče tudi po dopisni metodi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • da se vsem članom hkrati pošlje pisno vabilo z izdelanim predlogom sklepov, glede katerih lahko glasuje samo: za, proti ali vzdržan.

Skupščina na dopisni seji odloča z absolutno večino vseh glasov

Skupščino veljavno sklicuje:

  • upravni odbor ali njegov tajnik,
  • štirje člani upravnega odbora ali
  • predsednik združenja.

Skupščina voli:

  • predsednika združenja,
  • podpredsednika združenja,
  • upravni odbor,
  • tajnika združenja,
  • nadzorni odbor,
  • blagajnika združenja,
  • kandidate združenja za organe SZD.

Skupščina obravnava in sprejema:

  • program združenja,
  • spremembe tega akta,
  • poročila organov združenja,
  • višino članarine združenja,
  • predloge upravnega odbora,
  • kratkoročni in dolgoročni finančni plan združenja ter interne finančne obveznosti, v skladu z obveznostmi združenja in v skladu z višino finančnih virov združenja.

Poročilo za skupščino pisno predlaga v sprejem vodja posameznega organa ali organizacijskega delovnega telesa oziroma tajnik združenja. Za posamezne naloge, kjer ni potrebno sodelovanje vseh članov, lahko skupščina organizira ožje odbore. Zaradi operativnih nalog, lahko skupščina imenuje posebne komisije.

 

Upravni odbor

21. člen

Upravnemu odboru predseduje predsednik združenja. V času med dvema zasedanjema skupščine izvršuje njeno funkcijo. Upravni odbor sestavljajo predsednik združenja, podpredsednik združenja, tajnik združenja, blagajnik in trije neposredno na skupščini izvoljeni člani. Vsaj eden od članov upravnega odbora mora biti iz vrst fakultetnih učiteljev. Upravni odbor sklepa veljavno, če so bili na sejo vabljeni vsi njegovi člani in je od njih na seji prisotna najmanj polovica. Sklepi so potrjeni z navadno večino. Če je število glasov pri glasovanju izenačeno, velja glas predsednika združenja kot odločujoči. Upravni odbor sklicuje predsednik združenja. Na zahtevo najmanj ene tretjine članov, je predsednik dolžan sklicati upravni odbor v roku 8 dni po prejemu zahtevka za sklic. O sklepih upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik združenja in zapisnikar. Zapisnik je potrebno predložiti v potrditev na prvi naslednji seji upravnega odbora.

22. člen

Predsednik združenja je častni in predstavniški organ združenja. Voli ga skupščina za obdobje 4 let z možnostjo ponovne izvolitve. Po funkciji predseduje tudi upravnemu odboru združenja. V okviru njegove funkcije je v primeru neodločenega glasovanja njegov glas odločilen. Podpredsednika se voli na enak način kot predsednika, da ga nadomešča po njunem dogovoru oziroma v primeru odsotnosti predsednika.

 

Tajnik združenja

23. člen

Tajnik je organizacijski izvršilni organ združenja s pravico polnopravnega zastopanja združenja na temelju statuta in drugih v združenju veljavnih aktov. Voli ga skupščina za obdobje 4 let z možnostjo ponovne izvolitve. Tajnik je pooblaščen, da podeli posamezno ali generalno pooblastilo drugi osebi za posamezno operativno vrsto opravil. V kolikor da pooblastilo za nedoločen čas, o tem obvesti upravni odbor in nadzorni odbor.

 

Blagajnik združenja

24. člen

Blagajnik je odgovoren za finančno materialno poslovanje združenja, ki ga vodi v sodelovanju z računovodjo SZD. Blagajnik je pooblaščen za podpisovanje računov. Voli ga skupščina za obdobje 4 let z možnostjo ponovne izvolitve.

 

Nadzorni odbor

25. člen

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani z mandatom 4 let in možnostjo ponovne izvolitve. Predsednika nadzornega odbora izvoli neposredno skupščina združenja. Nadzorni odbor nadzira finančno materialno poslovanje z uporabo ustreznih revizijskih oziroma računovodskih standardov. Nadzorni odbor deluje po posebnem poslovniku.

 

Razrešitev posameznega funkcionarja

26. člen

Vsak funkcionar združenja je izvoljen kot fizična oseba. Funkcionarja razrešuje isti organ, ki ga je izvolil, če so za to utemeljeni razlogi. Kot utemeljen razlog se šteje delovanje v nasprotju z interesi združenja. Funkcionarja se tudi lahko razreši, če za to zaprosi sam.

 

Razsodišče

27. člen

V vseh sporih, ki nastanejo zaradi odnosov v združenju ali med posameznimi člani združenja, odloča razsodišče SZD. Razsodišče deluje na podlagi in izključno v okviru pobude disciplinskega tožilca.

 

V. POGLAVJE

 

Priznanja združenja

28. člen

Združenje podeljuje častno članstvo in priznanja za dosežene uspehe in za delo v zduženju. Praviloma se podeljujejo na skupščini združenja. Pogoje za častno članstvo v združenju in za pridobitev priznanj, njihov namen in ostale podrobnosti urejajo posebni pravilniki v skladu z veljavnimi akti.

 

VI. POGLAVJE

 

Končne določbe

29. člen

 

Prehodne določbe

30. člen

Ta Statut Združenja psihiatrov SZD začne veljati z dnem sprejetja na sestanku skupščine dne 16.01.1998.

Predsednik Združenja psihiatrov SZD: doc.dr. Slavko Ziherl, dr.med., I.r.

Ljubljana. 16.01.1998

(spremembe sedeža združenja vnesene po obravnavi na sestanku upravnega odbora 19.10.2013)