KAJ NAM LAHKO SLIKOVNE RAZISKAVE POVEDO O RAZPOLOŽENJSKIH IN ANKSIOZNIH MOTNJAH
Povzetek
Razvoj nevroznanosti zdaj že pomembno spreminja pojmovanje duševnih bolezni. Njihovo opredeljevanje ne temelji več le na fenomenološkem deskriptivnem pristopu, pri katerem se skuša z natančnim določanjem prisotnosti simptomov postavljati jasne meje med bolezenskimi sindromi, tem pa predpostavljati različne patofiziološke mehanizme. Identifikacija motenj v nevronskih omrežjih pri posameznih duševnih boleznih kaže na veliko stopnjo sorodnosti in prepletanja med posameznimi tradicionalno ločenimi skupinami bolezni. Genetske raziskave potrjujejo sorodnost shizofrenije, shizoafektivne in bipolarne motnje, vrsta drugih raziskav pa opozarja na prepletanje patofizioloških procesov pri motnjah čustvovanja, anksioznih motnjah in boleznih odvisnosti. Iz te perspektive se zato pri raziskovanju bolezni zdi bolj upravičena usmeritev v iskanje bioloških mehanizmov posameznih simptomov. Klinično sliko duševnih bolezni v tem primeru pojmujemo bolj kot skupni končni izraz različnih vzročnih dejavnikov, ki delujejo v možganih. Dejavniki lahko vplivajo v različnih delih skupnega nevronskega omrežja, ki je pomembno za nastanek določene bolezni. Njihova stična točka je posledična motnja v delovanju celotnega omrežja, dejansko klinično sliko bolezni (kombinacijo prisotnih simptomov) pa določa razsežnost motnje v omrežju.
