SPEKTER ANKSIOZNOSTI - OD NORMALNE DO PSIHOTIČNE
Povzetek
Zdi se, da psihiatrična in psihoterapevtska literatura o anksioznosti govorita predvsem o dveh tipih anksioznosti: na eni strani je medicinska literatura, ki govori o anksioznosti, ki je kot biološka reakcija na alarm, vgrajena v naše možgane. Na drugi strani pa je starejša, obsežnejša literatura, ki opisuje anksioznost kot eksistencialni fenomen, ki izraža pomen univerzalnih življenjskih resnic, kot so npr. strah pred absurdom, zapuščenostjo in nenadno smrtjo. En način govora o anksioznosti torej poudarja, da je anksioznost naravni del človekovih odzivnih možnosti (ki pa ga sprožajo napačni vzroki), drugi način pa poudarja, da vse oblike anksioznosti, celo patološke, odsevajo vseobsegajoče človeške dileme, konflikte in izzive. Kot na drugih področjih psihiatrije, je tudi na tem - morda še bolj kot drugod - očitno, da oba pogleda skoraj v celoti izključujeta drug drugega: eksistencialna literatura negira biološke vidike, sodobne farmakološke in nevroendokrinološke študije pa, na drugi strani, zanemarjajo tipične človeške, eksistencialne, vidike anksioznosti. Ali se ta dva pogleda lahko združita? Ali lahko razumemo čisto biološke poudarke emocije tesnobe in še posebej njene patološke oblike povsem ločeno od globoko človeškega, eksistencialnega pomena te emocije ali pa gre vendarle za dva vidika, oz.dve manifestaciji istega fenomena? Ali je samo ena anksioznost, sta dve ali jih je več? Ali natančneje: ali je mogoče, da je več anksioznosti, ki se med seboj razlikujejo zaradi svojih različnih bioloških (in drugih) korenin? To so precej široka vprašanja, ki imajo seveda svoja podvprašanja, kot npr.: ali lahko klinične in nevroznanstvene študije spremenijo dolgotrajna spoznanja o anksioznosti ali o čustvih na splošno ali o možganskih procesih ali o razmerju med subjektivnim doživljanjem in bolj ali manj objektivnim vedenjem? In še: je mar anksioznost pri psihotičnem tudi kvalitativno ali le kvantitativno drugačna od anksioznosti pri »normalnem «ali pri »nevrotičnem«?