Osebnostna motenost ali psihopatija – stanje danes

Abstract

V času ko smo, vsaj v naših pa tudi evropskih psihiatričnih strokovnih krogih, mislili in bili prepričani, da je izraz psihopat neustrezen in neprimeren za označevanje motenih oseb in da smo nanj pozabili, pa smo v zadnjih nekaj letih priča ponovni vse pogostejši uporabi te besede v laičnih in strokovnih krogih.
Beseda ali naziv ter celo poimenovanje nekoga s psihopatom se je očitno obdržalo v našem vsakdanjem jeziku in ima točno določen pomen. Nekoga poimenovati s psihopatom danes pri nas ne pomeni, nekoga imeti za norega oziroma za duševnega bolnika. S tem mu bolj sporočamo, da ga vidimo kot moralno in etično oporečnega ali, kot bi rekli ljudje, pokvarjenega človeka. To je tudi bil glavni razlog, da se je v psihiatriji ta naziv ali celo diagnoza opustila, tako v Sloveniji kot tudi v evropskem prostoru.
V severnoameriškem strokovnem prostoru pa je ta naziv ostajal neprimerno bolj prisoten kot v Evropi, čeprav je tudi njihov diagnostični priporočnik (DSM) diagnozo psihopat nadomestil z diagnozo antisocialna osebnostna motnja. Morebiti je prav dejstvo, da se temu izrazu ameriška strokovna javnost ni nikoli povsem odrekla, pripomoglo k temu, da je ta isti prostor vse bolj »iznajdljiv« pri širjenju in ponovnem uveljavljanju termina psihopat.
Zakaj tako in zakaj je smiselno ostati pri kategorijah osebnostne motenosti za opis določene populacije z duševnimi težavami, bomo poskušali ugotoviti v tem besedilu.