DIAGNOSTICIRANJE MEJNE OSEBNOSTNE MOTNJE V SLOVENIJI

Abstract

Izhodišča

Mejna (borderline) osebnostna motnja (MOM) je multidimenzionalna motnja z več etiološkimi, kliničnimi in nozološkimi neznankami, različnimi teoretičnimi pogledi nanjo ter različnim pojmovanjem in diagnosticiranjem v praksi.

Metode

V štirih slovenskih psihiatričnih bolnišnicah sem pregledal popise 102 pacientov, pri katerih se je ta diagnoza pojavila vsaj v eni od hospitalizacij in zabeležil podatke, ki osvetljujejo pojmovanje in rabo te diagnoze.

Rezultati

Večina pacientov v raziskavi je dobila (bodisi pred, sočasno ali po diagnozi MOM-borderline) tudi več drugih diagnoz, največ iz kroga psihoz, odvisnosti in depresij. Ocena (verjetne) primarne motnje je pokazala, da je imelo 22,9% pacientov v raziskavi MOM, 13,6% pa (njej najbližjo) čustveno neuravnovešeno osebnostno motnjo (ČNOM)-impulzivni tip. Ostale primarne motnje so bile: shizofrenija v 19,8%, manično-depresivna motnja v 6,3%, motnje pozornosti s hiperkinetičnostjo (ADHD) v 8,3% in duševna manjrazvitost v 5,2%.

Zaključek

Psihiatri v Sloveniji diagnozo MOM uporabljajo na več načinov, v veliki meri tudi kot izraz različnih teroretičnih pogledov nanjo. Poleg osebnostne motnje z njo često opredelijo nejasno (latentno) klinično sliko na meji psihoz, mejno osebnostno organiziranost ipd. MOM in ČNOM je imelo 36,5% pacientov v raziskavi, drugi pa so imeli (verjetno) druge primarne motnje, najpogosteje (19,8%) shizofrenijo, manično-depresivno motnjo (6,3%) in motnje pozornosti s hiperkinetičnostjo (8,3% ).