DEMENCA
Abstract
Delež starejših ljudi povsod po svetu nezadržno narašča. V Sloveniji je bil delež starejših pred desetimi leti približno 14 %, danes je že preko 15 %, čez dvajset let pa naj bi bila že skoraj petina Slovencev starejših od 65 let. Z naraščanjem deleža starejših v splošni populaciji se viša tudi delež starejših, ki trpijo za duševnimi motnjami, kot najpogostejša med njimi, demenca. Žal še vedno ugotavljamo, da bolniki oz. njihovi bližnji demence v zgodnjih oblikah ne prepoznavajo ali pa težave na področju spomina spoznavajo kot sicer motečega, a običajnega spremljevalca staranja. Prav zaradi tega bolniki, ki bi potrebovali pomoč, do zdravnika ne pridejo ali pa pridejo po pomoč, takrat ko so možnosti ustreznega zdravljenja že omejene. K temu, da demence ne zdravimo pravočasno, pogosto prispeva tudi nekakšen terapevtski nihilizem, češ, da se ničesar več ne da storiti, ker je bolezen neozdravljiva. če je v Sloveniji to zares veljalo do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa danes to v celoti ne velja več. Čeprav bolezni tudi danes z obstoječimi zdravili še ne moremo odpraviti, pa jo je v začetnih obdobjih mogoče relativno dobro zdraviti, upočasniti sam potek bolezni in tako omogočiti kvalitetnejše življenje bolnikov in njihovih bližnjih.