Hiperkinetična motnja – na izsledkih temelječe zdravljenje z zdravili

Evidence-Based Pharmacotherapy of Hyperkinetic Syndrome

Abstract

Hiperkinetčna motnja je ena izmed najpomembnejših nevropsihiatričnih motenj pri otrocih in mladostnikih ter odraslih. V številnih evropskih državah je motnja opredeljena kot HKM; v Severni Ameriki pa kot motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Ne glede na določene razlike v kriterijih med obema klasifikacijama, se za zdravljenje uporabljajo enaka zdravila in najbolj pogosto uporablja kratica ADHD, ki je uporabljena tudi v tem članku. Zdravljenje bolnikov z ADHD v skladu s smernicami vključuje zdravljenje z zdravili (stimulansi in nestimulansi) in nefarmakološko zdravljenje (na primer vedenjsko-kognitivna terapija). Atomoksetin (ATX), metilfenidat (MPH) v različnih farmacevtskih oblikah, amfetamini, bupropion (BUP), klonidin in guanfacin so na voljo v številnih evropskih in ostalih državah. Čeprav se kognitivno-vedenjska terapija pogosto uporablja za zdravljenje ADHD, je zdravljenje z zdravili bolj učinkovito zaradi svoje velikosti učinka (srednja do velika velikost učinka), pri čemer zdravljenje z zdravili omogoča postopen pristop, ki ga je mogoče boljše prilagoditi trenutnemu stanju bolnika. Pri izbiri ustreznega zdravila za zdravljenje ADHD pridobljene vrednosti učinkov iz metaanaliz ne smejo biti edino merilo izbora, a predstavljajo
uporabne informacije v izbiri posameznih zdravil za zdravljenje bolnikov z ADHD. Pri izbiri najustreznejšega zdravila morajo zdravniki in klinični farmacevti upoštevati tudi farmakokinetične in farmakodinamične parametre zdravil. V članku avtor predstavlja kratek pregled na izsledkih temelječega zdravljenja z zdravili.