Motnja pomanjkljive pozornosti s hiperaktivnostjo kot bolezen možganov

Abstract

Za različne oblike motenj pomanjkljive pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) velja, da gre za razvojne motnje, za katere so značilni ponavljajoči se vzorci pomanjkljive pozornosti ter hiperaktivnost ali impulzivnost vedenja. Prisotne so v otroštvu, vendar imajo otroci različno izražene težave tudi kasneje v odrasli dobi. ADHD je izrazito genetsko pogojena bolezen, pri čemer so z njenim nastankom najbolj povezani geni, ki vplivajo na delovanje nevrotransmiterskih sistemov, kot sta dopaminski in noradrenalinski. Bolj v splošnem je genetika ADHD povezana s samim razvojem možganov. V prispevku bomo prikazali patofiziološko ozadje nastanka ADHD, motnje v delovanju možganov in z njimi povezanih kognitivnih sistemov, ki se spreminjajo ob razvoju možganov, vendar vztrajajo skozi čas. Zdravila, ki ojačujejo delovanje kateholaminov, kot sta noradrenalin in dopamin, lahko ta funkcijski primanjkljaj deloma izboljšajo in glede na podatke iz metaanaliz morda tudi dolgoročno uravnotežijo delovanje kontrolnih omrežij.