MULTIDIMENZIONALNI ČLOVEK: VERTIKALNA SOODVISNOST NJEGOVIH DIMENZIJ

Povzetek

Spričo vznemirljivega razvoja psihofarmakoloških učinkovin, ki nastajajo v povezavi s prenašalci impulzov v možganih in njihovimi učinki za običajno ter patološko vedenje, se zdi, da je treba preteklo znanje o celosti človeka vreči v ropotarnico. Velik del preteklih proučevanj se zdi res preveč intuitiven, da bi ga mogli uvrstiti med »evidence based« spoznanja. Toda ta proučevanja omogočajo predstavo o človeku mimo brezosebnih možganskih omrežij in dopuščajo humanistični odnos v stiku z zdravim ali bolnim človekom. »Evidence based« spoznanja, ob vsej njihovi dragocenosti, nujno, čeprav nehote, silijo v preprosto terapevtsko mehaniko.

Morda je predstava o poglavitnih demenzijah ali faktorjih človekove eksistence, ki se nalagajo druga na drugo v njegovem razvoju in v svojem finalu (so)odločajo o ravnanju, bodisi običajnem, bodisi patološkem, torej njihova vertikalizacija, uporabljiva kot dopolnitev pretežno biološkim proučevanjem.