Depresija v času pandemije Covid-19 s poudarkom na otrocih in mladostnikih
Povzetek
Depresija je pogosta, resna, kronična in ponavljajoča se duševna motnja, povezana z zmanjšano kakovostjo življenja in sposobnostjo funkcioniranja, medicinsko soobolevnostjo in smrtnostjo. Prevalenca depresivne motnje pri odraslih je ocenjena na 4,7 %, skupna letna incidenca pa na 3,0 %. Njena pojavnost je pri ženskah dvakrat večja kot pri moških. Pri otrocih se pred nastopom pubertete depresija pojavlja s prevalenco 1 do 2 % in je enako pogosta pri deklicah in dečkih. V obdobju mladostništva pa depresija prizadene 5 % populacije, dvakrat pogosteje pri dekletih kot pri fantih. Za diagnozo hude depresivne epizode (angl. major depressive disorder) mora biti prisotnih najmanj 5 značilnih simptomov, ki trajajo vsaj 2 tedna zapored, so prisotni večji del dneva in pomembno vplivajo na funkcioniranje. Ob tem mora biti prisoten vsaj eden od naslednjih dveh simptomov: depresivno razpoloženje (potrtost, brezvoljnost ali razdražljivost pri otrocih in mladostnikih), pomembno zmanjšani interesi ali zmanjšan občutek ugodja (anhedonija) pri skoraj vseh dejavnostih. Leta 2019 se je virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 najprej pojavil v Wuhanu na Kitajskem. Ko je število prijavljenih primerov te bolezni po vsem svetu preseglo 7 milijonov, je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila svetovno pandemijo. Da bi se zajezilo širjenje COVID-19, so vladne organizacije po vsem svetu odredile državljanom ostajanje doma in prepovedale potovanja. Pri bolnikih s COVID-19 lahko depresija nastane zaradi neposredne virusne okužbe možganov ali kot posledica
posrednega imunskega odziva, ki sproži vnetje, ki je posledica sprožene citokinske nevihte. Pandemija COVID-19 in z njo stroga socialna izolacija je povzročila izjemne spremembe v družbenih, delovnih in prostočasnih dejavnostih, ki so močno vplivale na duševno zdravje. Raziskave so pokazale povečane incidence duševnih motenj med okužbo s COVID-19, predvsem depresije in anksioznosti. Strah pred boleznijo, ukrepi, ki so bili uvedeni: socialno distanciranje, zaprtja šol, intenzivni higienski ukrepi, so vzbudili zaskrbljenost, občutke nemoči in strahu, kar na splošno lahko vodi v razvoj duševnih motenj, tudi depresivne motnje. Porast duševnih motenj kot tudi povečane obremenitve
služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov v času COVIDA-19 so pokazale številne raziskave.
