Upodobitev disocialnosti v romanu Zmaga Josepha Conrada

Povzetek

Branje vrhunske literature, kjer so pogosto prikazani večplastni liki, lahko psihiatrom pomaga pri razumevanju in raziskovanju človeške duševnost. Joseph Conrad je v romanu Zmaga slikovito prikazal več vidikov disocialne osebnostne motnje, ki v podobi glavni dveh antagonistov zaživi pred bralčevimi očmi. Disocialna osebnostna motnja je v psihiatričnih diagnostičnih kriterijih večinoma opisana po zunanjih znakih, kjer so vključeni predvsem različni vidiki zanemarjanja družbenih norm, medtem ko se psihoanalitična literatura osredotoča na notranje doživljanje tovrstnih posameznikov, ki ga zaznamuje predvsem zavestna usmerjenost v manipuliranje in izkoriščanje drugih ljudi ob odsotnosti občutkov krivde ali sramu. Glavna antagonista v romanu Zmaga utelešata in raznovrstno udejanjata številne vidike disocialne osebnostne motnje, ob tem pa so prikazane tudi posledice, ki jih utrpijo ljudje, ki pridejo z antagonistoma v stik.