Psihotične motnje pri otrocih in mladostnikih v času pandemije Covid-19

Povzetek

Psihotične motnje so heterogena skupina duševnih motenj, za katere je značilen pojav psihotičnih epizod. Vrsta psihotične motnje je določena glede na spremljajoče simptome, njihovo intenziteto ter čas trajanja. Psihoza je definirana kot prisotnost halucinacij in/ali blodenj, ob odsotnosti posameznikovega uvida v lastno duševno stanje, njena glavna značilnost je moteno zaznavanje in interpretacija realnosti. Glede na nastanek jih delimo na sekundarne in primarne, te pa še na afektivne in neafektivne, glede na prisotnost razpoloženjske simptomatike. Psihotične simptome naj bi imelo 5-8 % splošne populacije in 9 14 % otrok in mladostnikov. Razpon incidence neafektivnih psihotičnih motenj je ocenjen na 5,2-148,4/100.000, incidenca afektivnih psihotičnih motenj pa na 4,6/100.000 ljudi na leto. V času pandemije Covid-19, ki je bila razglašena v letu 2020, ter posledičnemu času socialnega distanciranja so bili ljudje bolj kot poprej izpostavljeni stresnim situacijam, ki predstavljajo povečano tveganje za razvoj duševnih motenj. Tveganje za razvoj psihotične epizode predstavlja tudi sama okužba z virusom. Raziskave so v času zadnje pandemije nedvoumno potrdile porast v pojavnosti anksioznih in depresivnih simptomov pri mladih, povečano število obravnav zaradi samomorilne ogroženosti in motenj hranjenja, ponekod pa so opažali tudi porast števila psihoz. Incidenca psihotičnih simptomov med mladostniki naj bi se v prvih mesecih pandemije znižala, kasnejša kitajska raziskava, pa je pokazala, da je bila tekom pandemije skupna incidenca psihotičnih simptomov med mladostniki višja kot v prejšnjih letih.