VKLJUČEVANJE DRUŽINSKIH ČLANOV IN DRUGIH BLIŽNJIH OSEB V PROCES ZDRAVLJENJA ODVISNOSTI OD ALKOHOLA

Abstract

Odvisnost od alkohola je bolezen, ki jo biopsihosocialni dejavniki določajo tako pri njenem nastanku kot pri njenem zdravljenju. V sodobnih konceptih zdravljenja socialne dejavnike razumemo na dva načina: prvič kot kontekst za raziskovanje psiholoških in bioloških dejavnikov odvisnosti in drugič kot enega od fokusov zdravljenja. Raziskave kažejo, da so za zasvojenega pacienta njegov socialni kontekst oziroma njegovi odnosi pomembnejši vir moči za zdravljenje kot formalno določene terapevtske intervence v zdravljenju alkoholne zasvojenosti. Za najbolj učinkovite se izkažejo tiste oblike zdravljenja, ki vključujejo partnerje ali druge člane družine oziroma ljudi, ki tvorijo za pacienta pomembno socialno mrežo odnosov ( 1, 2). Aktualni prispevek bo prikazal izkušnje z vključevanjem družinskih članov in drugih bližnjih oseb v proces zdravljenja, ki smo si jih oblikovali na Enoti za zdravljenje odvisnih od alkohola Psihiatrične klinike Ljubljana. Opisane bodo izkušnje iz različnih faz procesa zdravljenja (začetna ambulantna obravnava, intenzivno hospitalno zdravljenje in podaljšana obravnava (after-care), ki so sestavni deli dolgotrajnega procesa zdravljenja. Prispevek začenjamo z informacijo o značilnosti bolezni odvisnosti v družinah. Ker je vsako fazo zdravljenja opisal drug avtor, so načini podajanja informacij različni ; zato pa bo mogoče bolje spoznati kompleksnost idej, intervenc in terapevtskih stilov, ki jih uporabljamo na področju zdravljenja odvisnosti od alkohola.