NEVROBIOLOšKI VIDIKI SINDROMA ZASVOJENOSTI S PSIHOAKTIVNIMI SNOVMI

Abstract

Zasvojenost s psihoaktivnimi snovmi (PAS) je zapletena motnja s pomembnimi psihosocialnimi vzroki in posledicami. Upoštevaje nevrobiološki vidik je · zasvojenost v osnovi patofiziološki pojav (bolezen možganov), ki ga povzroča kronična izpostavitev ranljivega substrata (možganov) biološkemu dejavniku (PAS). V naslednjem prispeveku predstavljamo delovanje možganskega sistema za nagrajevanje (motivacijski sistem) kot tudi mehanizme na celični ravni, ki so ob kronični ponavljajoči rabi PAS nevrobiološka podlaga za zasvojenost. Dva dobro raziskana farmakološka mehanizma delovanja PAS na možgane potekata prek dopaminergičnega in endogenega opioidnega sistema.
Neposredna vezava PAS na receptorje ali posredno delovanje prek zvečanja koncentracije endogenih živčnih prenašalcev, povzročata številne kratkoročne (kovalentne spremembe proteinov) in dolgoročne nevrokemične spremembe (prepisovanje genov) v tarčnih živčnih celicah, kar povzroči dolgoročne spremembe v delovanju motivacijskega sistema. Bolezenske pojave, ki nastopajo pri sindromu zasvojenosti (kompulzivno vedenje, odpoved kontrole vnosa, psihična in telesna odvisnost, odtegnitveni sindrom, toleranca, senzitizacija, hrepenenje po PAS, recidivantnost) lahko simuliramo na modelih z uporabo živali. S tem so olajšali možnosti za psihofarmakološke raziskave, ki bi lahko privedle do uspešnejšega zdravljenja te možganske bolezni.