VELIKA DEPRESIVNA MOTNJA BREZ PSIHOTIČNIH SIMPTOMOV IN S PSIHOTIČNIMI SIMPTOMI

Abstract

Depresija in depresivnost v psihiatričnem smislu sta motnji razpoloženja oziroma čustvovanja. Sama beseda depresija je latinskega izvora. Depressio pomeni znižanje, glagol deprimere pa torej znižati ali tlačiti. Depresija naj bi torej pomenila "znižanje" razpoloženja. Slovenska beseda, ki bi najbolje označila depresijo, bi lahko bila potrtost ali pobitost.

Pod nazivom motnje razpoloženja razumemo duševne motnje, pri katerih se osnovne psihopatološke spremembe izražajo v razpoloženju, spremljajo pa jih tudi spremembe v drugih duševnih in telesnih funkcijah. Razpoloženje se lahko spreminja v dve smeri:

- k zvišanemu: tedaj govorimo o hipomaniji ali maniji ali

- k znižanemu: tedaj govorimo o depresiji.

Razpoloženje je dolgotrajno, notranje in predvidljivo emocionalno stanje posameznika, čustvo pa je zunanji izraz tega stanja. Lahko bi rekli tudi tako: razpoloženje je v odnosu do čustva to, kar je klima v odnosu do vremena. Razpoloženje v vsakodnevnem normalnem življenju niha (lahko je nekoliko bolj žalostn9 ali bolj veselo), vendar se nekako nahaja v družbeno sprejemljivih mejah in ga oseba zmore kontrolirati. Spremembe razpoloženja, ki jih klasificiramo kot duševne motnje, se od normalnih nihanj razpoloženja razlikujejo po intenziteti, po trajanju in po nezmožnosti, da oseba lahko razpoloženje kontrolira. Te spremembe se lahko pojavijo brez očitnega vzroka ali v očitnem neskladju z vzrokom.

Depresiven bolnik je potrt, energetsko iztrošen, zmanjšanega interesa in volje, z močnimi občutki krivde in samoobtoževanja, z motnjami koncentracije, motnjami spanja in apetita, pogosto s suicidalnimi razmišljanji in poskusi. Ostali znaki in simptomi so spremembe v aktivnosti, spremembe kognitivnih sposobnosti, govora in vegetativnih funkcij. Vse skupaj privede do znatnih posledic v socialni funkciji. Kadar pacienti izražajo težko klinično sliko depresije, ki jih pomembno onesposablja v vsakdanjem življenju, govorimo o veliki depresivni motnji. Veliko depresivno motnjo v sedanji klasifikaciji MKB-10, ki jo uporabljamo tudi pri nas, najdemo v poglavju Razpoloženjske motnje F30 - 39, kjer so depresije opredeljene kot blage, zmerne in hude ter kot posamezne ali rekurentne epizode, pri hudih oblikah pa je možna še dodatna oznaka glede prisotnosti ali odsotnosti psihotičnih simptomov.