Dve pandemiji: covid-19 in demenca

Abstract

V letu 2020 je, ob že obstoječi pandemiji nevropsihiatričnih bolezni, svet doletela še ena pandemija. COVID-19 in ukrepi pred širjenjem virusa so postali izziv za vsakogar, še posebej za številne, ki trpijo za demenco, njihove svojce, zdravstveno osebje in usta- nove, ki jim nudijo dolgotrajno oskrbo. Te osebe so običajno starejše in imajo več pridruženih bolezni, zaradi česar so ob okužbi nagnjene k zapletom in hujšim izidom. Domovi za starejše so okolje, kjer se virusi lažje širijo zaradi več neposrednih in posrednih stikov s potencialnimi prenašalci. Med pandemijo so bili stanovalci domov za starejše zelo prizadeti. Ukrepi so pri tej skupini težje izvedljivi in močno vplivajo na življenjsko rutino ter predstavljajo spremembe, ki so same po sebi za te bolnike neugodne.

Pregledali smo literaturo z namenom, da bi preučili, kako so se različne države spoprijemale s pandemijo v tej populaciji, in da bi predstavili različne ukrepe za obvladovanje širjenja SARS-CoV-2 in nasvete za zmanjšanje negativnih učinkov teh ukrepov na počutje bolnikov z demenco. Rezultati pregleda literature so lahko v pomoč pri načrtovanju smernic za obvladovanje nalezljivih okužb v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše.

Pregled literature smo izvedli s podatkovno bazo PubMed, kjer smo z izbranim iskalnim nizom prvotno zajeli 45 člankov. Med njimi smo izbrali članke, ki so vsebovali priporočila za paciente s kognitivnim upadom. Študije, osredotočene na učinke izolacijskih ukrepov in uporabo digitalne tehnologije, smo izvzeli. Glavna navedena ukrepa sta bila uporaba zaščitne opreme in omejevanje socialnih stikov. Navedeni so bili tudi nasveti za zmanjševanje negativnega vpliva zaradi okrnjenih socialnih stikov. Upamo, da bo izkušnja s pandemijo COVID-19 vodila k večjemu dialogu glede nacionalnih programov, ki bodo upoštevali staranje prebivalstva, razsežnost in specifike nevropsihiatričnih obolenj ter tako vodili k zavzemanju za dolgoročne rešitve za varnost in dobro počutje teh oseb.